Omemba: Saška Rakef

»Na drobce resničnosti, na poetične trenutke ali na prvi pogled manifestne izjave?«

»Poslušati, dihati, razviti vsako besedo, drobec, pomensko oporo.«

»Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce.«

»Ja, vsekakor je tokrat drugače.«

»Tak princip pisanja se mi zdi, da je prišel zelo naravno.«

»To besedilo je velik izziv, hkrati pa velik privilegij.«

»Pri ustvarjanju tega teksta sem zelo uživala.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano in da si nekako niti ne znamo več predstavljati neke alternative mirnosti, stalnosti, bivanja.«

»Ja, vsekakor je tokrat drugače. Besedilo je bilo, kot rečeno, že izvedeno v okrnjeni bralni verziji, ampak se mi zdi, da je tokrat tekst res zazvenel drugače.«

»Tak princip pisanja se mi zdi, da je prišel zelo naravno, ravno zaradi tega poslušanja in tudi likov, ki ne reagirata nujno oziroma nista toliko impulzivna in napadalna.«

»To besedilo je velik izziv, hkrati pa velik privilegij, da dobiš nekaj takega v roke, ker je že na ravni jezika izjemno muzikalno.«

»Bil je izziv, sploh to, da te lovi mikrofon.«

»Pri ustvarjanju tega teksta sem zelo uživala, ker se mi zdi, da gradacija čustev poteka tako naravno.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano in da si nekako niti ne znamo več predstavljati neke alternative mirnosti.«

»Vsekakor, vse to je vzročno-posledično.«

»To je absolutno nujno.«

»Čeprav nisem imela v mislih radia kot ciljnega formata – oziroma sploh nisem imela formata v mislih, jaz sem samo pisala.«

»Nisem se hotela obremenjevati z uprizoritvijo, nisem pisala nobenih didaskalij ali akcij, ker se mi zdi dobro, da je besedilo odprto in da se potem uprizarja v kakršni koli obliki.«

»Po živi izvedbi pa se je izkazalo, kot da bi bilo napisano za radio in da si skoraj ne znam predstavljati drugega kot radijske izvedbe.«

»Otroci bodo vstopili v svet zvočnih razglednic, v zgodbo o prijateljstvu, o povezanosti, pa tudi o pogrešanju, izgubi, žalovanju.«

»O opori, ki si jo lahko damo, ko nam je težko. O bližini, ki ta svet naredi lep.«

»O svetu bivajočega in nebivajočega, ki nas lahko prevzame, ko ga gledamo in poslušamo z radovednostjo in vedoželjnostjo.«

»Igra poslušalce povabi v svet harmonije živih bitij in dreves – v gozd. Tam se sliši oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje, strah in hrepenenje. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost.«

»Igra poslušalce povabi v svet harmonije živih bitij in dreves – v gozd.«

»Tam se sliši oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje, strah in hrepenenje.«

»Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost.«

»Strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov.«

»Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko.«

»To je najbolj zelen klobuk sveta!«